KPK sprejela osnutek ugotovitev v zadevi Bobnar. Kaj pravi Golobov odvetnik

V javnosti še vedno odmeva predčasen odhod namestnika predsednika KPK Davida Lapornika, ki prestopa v tožilske vrste. Vlada je odločbo o njegovem imenovanju za tožilca na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani izdala julija. Ob tem pa se je odprlo vprašanje, kaj Lapornikov odhod pomeni za postopek, ki ga komisija zaradi očitkov o nedovoljenem izvajanju pritiskov na bivšo notranjo ministrico Tatjano Bobnar vodi proti premierju Robertu Golobu.

Ker se je predsednik KPK Robert Šumi iz tega postopka izločil, v senatu komisije, ki obravnava ta primer, odločata samo Lapornik in druga Šumijeva namestnica Tina Divjak. Senat za sprejemanje odločitev v zadevi potrebuje dva člana, vendar pa na KPK pojasnjujejo, da so pomisleki o nesklepčnosti odveč, ker da bo Lapornik svoje delo nadaljeval do imenovanja novega namestnika.

Ob tem pa so na KPK za N1 danes navedli, da je bil v postopku preiskave, ki jo KPK zaradi prijave nekdanje notranje ministrice vodijo zoper premierja Goloba, osnutek ugotovitev že sprejet in poslan v izjasnitev obravnavani osebi. "Končna odločitev še ni bila sprejeta," so poudarili na KPK.

Premierjev pooblaščenec: Če bo KPK to storila, bo kršila zakon

Premierjev pooblaščenec, odvetnik Stojan Zdolšek je za N1 potrdil, da sta s predsednikom vlade že prejela osnutek ugotovitev in da sta nanj že odgovorila. Vsebine osnutka ugotovitev nam nista hotela razkriti ne KPK ne Zdolšek. Je pa slednji dejal, da pričakuje, da KPK ne bo izdala ugotovitev o konkretnem primeru, ker da za to nima ustreznih pravnih podlag.

"Če bi KPK to storila, bi kršila zakon in to kljub mojim dosedanjim opozorilom. V takšnem primeru bom štel, da gre za naklepno kršitev zakona," je dejal Zdolšek. Na vprašanje, zakaj KPK ne bi smela sprejeti ugotovitev o konkretnem primeru, je navedel "procesne kršitve in kršitve materialnega prava". Za kakšne kršitve naj bi šlo, Zdolšek ni pojasnil.

Na KPK so se na njegove izjave odzvali z besedami, da komisija vse postopke vodi v skladu z zakonom, ki določa ustrezne pravne podlage in obravnavanim osebam omogoča uresničevanje vseh njihovih pravic.

"Oseba ima v postopku tudi pravico do podaje izjasnitev, v kateri se obravnavana oseba lahko opredeli do vsebinskih in postopkovnih zadev konkretnega primera, in s tem poda svoje videnje primera in postopka," so poudarili. Končno presojo glede sprejetih dokončnih odločitev komisije v konkretnih zadevah pa v primerih vložene tožbe v upravnem sporu opravi sodišče, so dodali na KPK.

KPK zavrača očitke: Lapornik za tožilca ni bil imenovan na podlagi osebnih dogovorov

Zdolška smo tudi vprašali, ali bo po tem, ko je vlada Lapornika imenovala za okrožnega državnega tožilca, zahteval njegovo izločitev iz postopka, ki ga proti premierju vodi KPK. "Menim, da ne obstajajo razlogi za njegovo izločitev in tega tudi ne bom predlagal," je za N1 odgovoril Golobov pooblaščenec.

Spomnimo, da je Zdolšek pred časom zahteval, da se iz preiskave KPK zoper predsednika vlade izloči zdaj že nekdanji namestnik predsednika KPK Simon Savski. Potem ko ga je KPK zavrnila, je Zdolšek zavrnitev zahteve za izločitev izpodbijal na sodišču. KPK je zaradi tega prekinila preiskavo, a se je ta po tem, ko je Savskemu lani poleti potekel mandat in ga je nasledila Divjak, nadaljevala.

Da se Laporniku ni treba izločiti iz preiskave, poudarjajo tudi na KPK. Kot so navedli, je bil na novo funkcijo "imenovan na podlagi javnega razpisa v skladu z zakonsko določenim postopkom imenovanja državnih tožilcev, nikakor pa ne na podlagi kakršnihkoli osebnih dogovorov".

"Glede na pojasnjeno ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se moral David Lapornik (na podlagi svoje uspešne kandidature za mesto tožilca) izločiti iz konkretnih postopkov, ki jih vodimo na komisiji zoper nosilce izvršne veje oblasti," so poudarili na KPK, kjer zoper predsednika vlade preiskavo vodijo tudi v zadevi Karigador.

Kritike iz opozicije, KPK bo prijave v zvezi z morebitnim konfliktom interesov odstopila policiji

Vladno imenovanje Lapornika za okrožnega državnega tožilca je burne odzive sprožilo predvsem v opozicijskih vrstah. "Z roko v roki s sodstvom in tožilstvom. Si predstavljate 'neodvisnost' novo imenovanega tožilca Lapornika? Ki bo/ne bo preiskoval Roberta Goloba?" je na omrežju X zapisal prvak SDS Janez Janša.

Več prijav v zvezi z morebitnim konfliktom interesov premierja Goloba zaradi njegovega sodelovanja pri imenovanju Lapornika za državnega tožilca so prejeli tudi na KPK. "Zavoljo nepristranskosti obravnave bomo prejete prijave v zvezi s tem posredovali v informacijo policiji," pojasnjujejo na komisiji.

Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi ministrica Andreja Katič iz vrst SD, pa ob tem poudarjajo, da je v postopku imenovanja državnega tožilca odločitev, kdo je strokovno primeren za imenovanje, v izključni pristojnosti Državnotožilskega sveta, vloga ministra in vlade pa je pri tem omejena.

"Minister postopkovno vodi imenovanje, a ne izbira kandidata. Vlada pa sprejme formalno odločitev o imenovanju, a nima pristojnosti, da bi lahko kandidata, ki ga predlaga minister, zavrnila ali zamenjala," so pojasnili na ministrstvu.

Pravosodno ministrstvo: Katič je pri imenovanju tožilcev sledila mnenju Državnotožilskega sveta

Kot so navedli, se je na razpisanih pet prostih mest okrožnega državnega tožilca na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je bil v uradnem listu objavljen 4. oktobra lani, prijavilo 14 kandidatov. Od tega jih je šest med postopkom svoje prijave umaknilo.

Ker je bilo razpisanih pet prostih državnotožilskih mest, se je Državnotožilski svet po njihovih besedah v obrazložitvi dokončnega mnenja opredelil le do kandidatov, ki so bili glede na predpisana merila oziroma kriterije ocenjeni kot najprimernejši za zasedbo prostih mest.

"Pet kandidatov je bilo v dokončnem mnenju Državnotožilskega sveta razvrščenih na prvo mesto po abecednem vrstnem redu, ena kandidatka pa je bila uvrščena na šesto mesto," so pojasnili na ministrstvu.

"Ker ministrica za pravosodje ni imela utemeljenih razlogov za nestrinjanje z dokončnim mnenjem Državnotožilskega sveta, je mnenju sledila ter vladi predlagala imenovanje petih kandidatov, ki jih je Državnotožilski svet uvrstil na prvo mesto," so še navedli na pravosodnem ministrstvu in dodali, da na mnenje Državnotožilskega sveta niso bile podane nobene pripombe.